Gibanje in igra kot pomemben dejavnik razvoja, njeno veličanstvo žoga – igrača za vsakega in igrača za vse!

Vsi otroci imajo žogo, ampak se z njo ne igrajo toliko kot bi se morali. To je velika napaka. V dobi moderne tehnologije je po krivici zapostavljena, čeprav je zelo močno orožje za razvoj otrok. Naravno je, da se otrok uči skozi igro in gibanje. Igranje je v človekovi naravi , je osnovna potreba in elementarni način izražanja. Otroci se morajo gibati, da se zdravo razvijajo in dobro počutijo. Gibanje je osnova za razvoj možganov, navaja dr. R. Rajović.

Doseganje dobrih motoričnih rezultatov se neizogibno pozitivno prenaša tudi na ostala področja otrokovega delovanja. Fizična aktivnost je za človeka, še posebej pa za otroka v razvoju, nujna. Program dela NTC delavnic med drugim poudarja kako zelo je pomembna fizična aktivnost v naravi kot tudi v vsakdanjih interakcijah med otrokom in odraslim, v samem procesu učenja.

Vse več je otrok s kombiniranimi težavami (hiperaktivnost, disleksija, disgrafija, slaba fino in grobo motorika, držanje svinčnika, telesna drža, sedenje, slabša koncentracija, pozornost in spomin…). Zagotovo je eden od številnih razlogov za te težave tudi omejevanje motoričnih iger.

Strokovnjaki, pa tudi starši ves čas sledijo novim sredstvom in novim tehnološkim odkritjem, ampak že desetletja nazaj je vsem bilo jasno, da to sredstvo tj. igrača že obstaja, da je vsem na dosegu roke tako enostavna in čarobna, njeno veličanstvo ŽOGA.

Ja, vse bi bilo lahko tako enostavno ampak v tem trenutku sama beseda ŽOGA, poraja kopico možnih problemov pri današnjih starših in tudi strokovnjakih. Sledijo različna vprašanja: Kakšna žoga je potrebna? Kakšne velikosti? Kako težka? Katere barve? In podobno. Odgovor je enostaven, otrok potrebuje ŽOGO. Dragi starši, pustite otroku, da sam izbere žogo, ponudite mu dve ali tri, a izbor naj bo njegov. Neverjetno je, ampak otrok izbere točno tisto igračo, v tem primeru žogo, katera mu je tudi v resnici potrebna.

Izkušnje govorijo, da težje žoge izbirajo otroci, ki imajo težave pri proprioceptivni integraciji. Propriocepcija, katero pogosto imenujejo šesti čut je sposobnost kontroliranja mišic in ravnotežja, s pomočjo katere se oseba upira gravitaciji. Vpliv gravitacije je eden od največjih spodbujevalcev živčne strukture, ker se odvija konstantno, za razliko od ostalih dražljajev. Gravitacija je tako močen dražljaj, da živi svet brez nje ne bi obstajal. Znanstveniki so poslali žive organizme v vesolje, da bi testirali kako pomanjkanje gravitacije vpliva na možgane, ugotovili so, da pride do hitre in bistvene degeneracije možganskih celic. Gravitaciji se upiramo tako, da koristimo svoje velike mišice in sklepe, kar je zelo pomembna sposobnost našega telesa. Lahko zaključimo, da mirovanje, pretirana uporaba pametnih telefonov ali sedenje pred televizorji, zmanjšujejo vpliv gravitacije kot pomembnega dražljaja kateri v veliki meri vpliva na razvoj možganov. Vse več je otrok, katerim manjka notranja karta lastnega telesa, tako imenovana shema telesa, katera se pri otrocih tipičnega razvoja oblikuje v prvih letih življenja. Veliko otrok ne zmore prepoznati dele svojega telesa v ogledalu, čeprav vedo, da imajo nos, ko jim rečemo, da ga pokažejo, se pogosto zgodi, da pokažejo neki drugi del telesa na glavi, na primer uho. Taki otroci so nerodni in se pogosto zaletavajo v predmete, ki se znajdejo pred njimi. Ko stojijo in zaprejo oči, se majejo in opotekajo. Tak občutek oddaljenosti od svojega telesa ima močen vpliv tudi na socializacijo in čustveni razvoj otroka. Otroci bi morali bolje občutiti svoje telo in njegove meje, zato je z njimi potrebno vaditi doživetje sheme telesa z naslednjimi vajami: Postavi žogo na glavo! Dvigni žogo z levo roko! Daj si žogo za hrbet ipd. Medtem, ko otroci izvajajo prej navedene naloge, hkrati osvajajo tudi prostorsko in časovno predstavo.

Otrok, ki ni osvojil fino motorike, bo v večini izbral najmanjšo žogo in z njo poizkušal uspešno manipulirati. To je dobro, ker bo otrok takrat vadil določeno veščino zaradi notranje motivacije, to pa je pomemben dejavnik pri učenju. Nekateri otroci bodo izbrali grobo, bodičasto žogo. Taki otroci potrebujejo, da si ustvarijo ravnovesje v taktilni občutljivosti. Torej prepustimo izbor žoge otroku.

Dejstvo je, da je v današnjem času žoga zapostavljeno ampak zagotovo močno orožje za razvoj. Otrok je pri petih letih sposoben ujeti žogo z razprtima rokama oziroma dlanema. U Srbiji le 50% otrok te starosti zmore desetkrat ujeti žogo z iztegnjenima rokama. Če otroku ni bil pravočasno spodbujen, določene spretnosti nikoli ne bo razvil v celotnem obsegu. Spodbudno okolje ima direkten vpliv na razvoj možganov, predvsem na skorjo velikih možganov in pripomore k optimalnemu razvoju veščin in sposobnosti otroka.

Vpliv žoge je velik in res je žoga najboljša igrača vseh časov /generacij in starosti. Poglejmo zakaj:

• Aktivnosti z žogo zmanjšujejo težave v vizuelno-motorični koordinaciji
• Pri vodenih aktivnostih se otroci učijo, da spoštujejo sledenje navodilom od enostavnejših do zahtevnejših. Učijo se, da ima vsako delo vrstni red, ki je zelo pomemben.
• Aktivnosti z žogo izboljšujejo sposobnost prostorskih predstav
• S sledenjem navodilom obvladujejo tudi časovno dimenzijo
• Učijo se, da usmerjajo telo v skladu z nalogami, ki jih dobivajo: Vzemi žogo z levo roko in hodi po narisani črti in podobno
• Aktivnost z žogo vključuje čutilo vida, sluha, ravnotežja, taktilno in proprioceptivno čutilo, aktivira veliko število delov skorje velikih možganov in s tem gradi bogato nevronsko mrežo
• Zmanjšuje težave pri določanju velikosti, razdaljah in moči
• Odlična aerobna aktivnost, ki pripomore boljši pritok kisika v možgane
• Žoga nam daje možnost da korektivno delujemo na hiperaktivno obnašanje in velikokrat ga lahko popravimo
• Podaljšuje pozornost (dolžino)
• Žoga je pomembna za razvoj in spodbudo delov skorje velikih možganov za dinamično namestitev, fino motoriko in ravnotežje. Žoga je močno sredstvo za v zgodnjem preprečevanju dispraksije, disgrafije in disleksije, motnje, ki se lahko pokažejo v šolski dobi.

Z gledanjem televizije in uporabo računalnikov se vse bolj zapostavlja razvoj te izredno pomembne funkcije oči, kar posledično lahko privede do zmanjšanega števila sinaps v posameznih delih možganov. Dinamično prilagajanje se razvija skoraj v celoti do petega (sedmega) leta starosti, s hitrimi premiki oči, tekom, spremljanjem predmetov, preskakovanjem ovir, ampak otroci pa danes vse pogosteje igro zamenjujejo za gledanje v ekran, kar zelo negativno vpliva na razvoj, poudarja dr. R. Rajović. Ob spremljanju žoge se oko ves čas prilagaja, zato je žoga idealno sredstvo za vaje in aktivnosti kot so: Med dvema ognjema, metanje žoge, kotaljenje, podajanje, tenis, namizni tenis, in mnoge druge. Aktivnosti in ideje so številne. Bogata zbirka pozabljenih žog, se najde v vsaki hiši, vsaka žoga je dobra, ne glede ali je velika ali majhna, ali visi na vrvi, je ovita v mrežo ali ne, pomembno je, da se otrok giblje z žogo in jo spremlja.

•    ŽOGA ni draga in je dostopna vsakemu otroku. Igrača za vsakega in igrača za vse!

Običajno je, da imajo otroci radi motorične igre še zlasti s svojimi starši. Otroci že v svojem zgodnjem otroštvu uživajo v aktivnostih z žogo, za nas kot starše pa je porazno kako in na kakšen način se nehote »potrudimo« da otroke odvrnemo od te iste igrače in jih preusmerimo v virtualni svet, svet igric in TV programov.

Zmanjšajte gledanje televizije. Ponudite otroku druge vsebine. IGRA JE POMEMBEN DEJAVNIK RAZVOJA. Igrajte se s svojim otrokom vse igre, ki vam jih predlaga, menjajte vloge in hkrati neopazno kontrolirajte tok igre. Skupna igra je neprecenljivo pomembna za razvijanje intimnosti in izmenjavo najboljših in najbolj skritih čustev in žoga je pri tem vaš zaveznik.

Avtor teksta: Anica Jezdić
Prevod: Vanja Jovićević